Neverjetno, a resnično!

Na akademiji smo pri profesorju Muhoviču (ki je, čisto mimogrede, eden redkih omembe vrednih prfoksov v tisti hiši) spoznavali različne načine, kako elemente na podobi uskladiti s formatom. To so različne kompozicijske mreže ali matrice. Diagonalna mreža je ena od osnovnih. Zelo znane so kompozicije z diagonalno mrežo Joana Mirója. Tole je Harlekinov karneval (1924), ena od njegovih tipičnih slik. Miró je večrat narisal mreže na platno preden je začel slikati.

Jaz sem danes zjutraj poskusil mrežo narisati POTEM ko sem ilustracijo že končal in oddal. Nenavadno je, da se tako rekoč vse sklada. Kompozicijskih mrež skoraj nikoli ne rišem pred delom. Mreže me celo zmedejo in lažje umeščam elemente brez črtne konstrukcije. Z leti človek pridobi občutek, nekaj vloge gotovo igra tudi talent, toda natančnost, s katero elementi ilustracije za Kreslina sledijo mreži, je presenetila tudi mene.

Velika ilustracija Kreslina

Tole je velika ilustracija Vlada Kreslina, kako štopa v Maribor. Morda bom še kaj spremenil.

Od Nebojše do Čirota

Moj profesor iz Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Blaž de Gleria je leta 1990 oblikoval LP za Martina Krpana Bogovi in ovce. Na ovitku je podpisan kot Nebojša de Gleria. Na tej plati sta dva komada, ki sta se zapisala v slovenski glasbeni spomin: Mali bogovi in Jutri bomo mi prižgali dan. Minilo je več kot 15 let, odkar sem končal srednjo šolo, in z Blažem sva dobra prijatelja. Nedvomno je prav on tisti profesor, ki je najbolj vplival na moj način dela. Po naslovnici plate, kjer je čututi odmev pop arta, čeprav gre za postmoderno delo, tega ni mogoče sklepati. Name so večji vtis naredile Blaževe risbe, najpomebneje pa je bilo, da me je vedno spodbujal k novim rešitvam.

Pišemo drugače.

Tole je nekaj imen mojih prijateljev, ki sem jih napisal / narisal v hebrejščini. Hebrejska abeceda je ena najstarejših abeced na svetu, črke spominjajo na ogenj. Na internetu sem našel tudi lep spot Yusufa Islama (nekoč Cata Stevensa),v katerem sicer ne pišejo hebrejsko, ampak arabsko. V spotu nastopa vešč muslimanski pisar in pravi užitek ga je gledati.



Tako se napiše Ofra Haza. To je bila ena najboljših judovskih pevk 20. stoletja. Posnetek, ki sem ga našel na YouTube, je črnobel in precej statičen, a Ofra in njena pesem sta večni.

Kreslin za Večer

Končno! 342 let že čakam, da bom lahko narisal Vlada Kreslina. Danes je imel v MB koncert, a vseeno si je vzel čas in mi vrnil klic. Vladov obraz je silno zahteven; vsi ga poznamo, narisati pa ga je težko. Obupal sem nad en face in naredil profil. Čisto mimogrede ... Kreslin in prav fin klobuk, a ne?

Skico za veliko ilustracijo imam že pripravljeno. Ker je njegov zadnji album Cesta, ga bom narisal kot osamljenega štoparja s črno kitaro in dvignjenim palcem. Naslonjen bo na jumbo plakat z oglasom za Cesto. Oglas se bo le delno videl. Link, ki se ga splača kliknit, link na Vladovo stran: kreslin.com.

Povabljeni smo v Aveiro

S podjetjem Slorest že tretje leto sodelujemo pri zelo zanimivem projektu. Zaposlene v kuhinji izobražujemo s pomočjo stripa, ki smo mu dali ime Kuhna. Nov pristop je zanimiv tudi za tujce, saj so nas povabili na mednarodno konferenco o izobraževanju v Aveiro na Portugalskem, ki bo konec maja. Na internentu sem našel ta simpatični filmček o mestu, ki ima približno toliko ljudi kot Ljubljana in je pomembno študijsko središče.

Končna velika ilustracija

Klikni na ilustracijo in poglej večjo sliko.

Leipzig končan!

Pravkar sem končal risbo trga. Začel sem ob 9.30 in končal ob 11h.
Zvečer sem šel v Lutkovno gledališče na predstavo Trnjulčica.
Iztok Lovrić ni povabil samo mene, ampak predvsem sina Omarja (5). Omar pa je bil preveč utrujen in ga nikakor nisem mogel prepričati, da naj gre z mano na avtobus in na predstavo. Morala si jo bova ogledati kdaj drugič; premiera je bila totalen šus! Izredno razgibana in duhovita. Slovaška režiserja Katarina Aulitsova in Lubomir Piktor sta od štirih igralcev veliko zahtevala; gib, intenzivno igro, vodenje lutk in petje. Očitno je bilo vredno truda; aplavz se kar ni hotel poleči.
Po dveh kozarcih vina sem šibal na šiht, pa risat.
Jutri zjutraj gremo z družino v sinagogo praznovat Purim.

Skica za veliko risbo

Levo: skica, desno: fotka Leipziga z neta

V ozadju so knjige, narisane s strani. Knjige oblikujejo narisano silhueto trga v Leipzigu.
Sporočilo bi lahko bilo tako; knjige oblikujejo realnost ali pa so druga realnost. Ilustracija bo ČB, morda le nekaj malih rumeno-oranžnih lučk v nočni silhueti mesta. Pred sedmimi leti sem v Kanadi narisal veduto in rad bi podoben občutek tudi v risbi Leipziga. Zelo risarska ilustracija bo to.

Portret

Polona, končna risba za najavo v petkovem Večeru.

Skice za Polono Glavan

Polona je ena najbolj aktualnih pisateljic pri nas. Očitno jo zelo cenijo tudi čez mejo, saj so jo Hrvati povabili na knjižni sejem v Leipzig. Glavno mesto Saške poznam še od malih nog; doma imam cel kup znamk iz Leipziškega Mustermesse, znamenitega sejma. Velika ilustracija bo torej morala biti povezana z mestom in ne z vlaki, kot sem mislil sprva.

Skica za portret, ki bo objavljen v jutrišnji napovedi, je zelo preprosta. Na netu ni prav dosti Poloninih fotografij. Pravzaprav sem našel samo dve ... Odločil sem se za tisto z večjo ločljivostjo in narisal portret s kemičnim svinčnikom. Obleka bo morala biti črna ali vsaj zelo temna, zato me čaka še nekaj dela, preden risbo pošlje

Končna ilustracija

Prizor se dogajaj v jedilnici ali kakšni dvorani v domu. Zabava za osmi marec se je zavlekla, ljudje pa še kar žurajo. Dama pravi: "Ah, Marko, čisto nič se nisi spremenil."

Marko leta 2008 in čez petdeset let

Tole sta risbi, ki sem ju ustvarjal vzporedno, da sem lahko dobil občutek, kako bi se v resnici lahko preoblikoval obraz.

Mala ilustracija

Sivinska risba Marka Slaviča: danes in čez petdeset let!

Risbe od spodaj navzgor: linijska in sivinska v CorelDrawu, zgoraj akrilna ilustracija naslikana na print.

Skice za novo Večerovo ilustracijo.

Pripravljam novo ilustracijo za Večer.
Moj novi portretiranec je mladi direktor doma starostnikov iz Maribora: Marko Slavič. Marko je izjemen človek; ne more se strinjati s tem, da so stari ljudje izločeni iz družbe. V domu, ki ga vodi, so pripravili rock koncert, naštimali kotiček za kadilce in redno prirejajo zabave. Med svojimi starčki in starkami je tako priljubljen, da so ga podprli, ko ga je hotela vlada pod pritiskom Nove Slovenije zamenjati. Marko je ostal in nadaljuje s svojim predanim delom in ne kaže, da bi mu zmanjkalo idej!



Aja še to ... mislite, da so stari ljudje za odpad in da si želijo samo tišine? Poglejte tale spot genialnih penzionerjev iz ZDA, ki jih vodi Bob Cilman:

Adios Muchachos je stiskana!

Risarji in slikarji smo le redko zadovoljni s kvaliteto tiska. Tokrat sem bil prijetno presenečen; knjiga se kar blešči! Trda vezava je zelo simpatična, tudi mehka izvedba ni slaba. Mislim, da bo tiskovka, na kateri bodo Sanje predstavile knjigo, v majhni knjigarnici Cinca Marinca v atriju Knjižnice Otona Župančiča naslednji četrtek.

Delam kot zamorc

Ker zadnje dni precej delam, sem se odločil zavrteti primerno glasbo za spodbudo. Na netu sen našel legendaren komad Janija Kovačiča Delam kot zamorc. Nekdo je na youtubu objavil skladbo in jo opremil s fotografijami, ki jim je dodal celo nekaj mojih ilustracij. Janija sem večkrat risal, na koncertih in ob kavi. Tu je link do pesmi.

Verjetno obstaja neka podobnost med mojimi risbami in njegovo glasbo; eno in drugo je mešanica ironije in ljubezni do življenja. Mimogrede: čaprav Jani zadnje čase leti pod radarji velikih medijev, neprestano dela in na leto posname več plat! Potem jih preprosto razdeli frendom ali pa objavi na netu kot 'ofišl butleg'. Njegove plate so direktna injekcija v žile slovenske zgodovine.

Velika ilustracija Mefa in Čomp

Veliko ilutracijo sem pripravil že včeraj zvečer. Naslikal sem jo namenoma naivno in nerodno. Želel sem dobiti občutek preprostosti in iskrenosti, ki veje iz Mefovih besedil. Z neba padajo revolucionarji in proletarke. Rahlo magrittovsko.

Četrtek je bil res zabaven in deloven hkrati! Zjutraj sem bil na sestanku z gospo Alenko Gosar iz podjetja Lesna. Sestanek je bil zelo prijeten, saj je Lesna po skoraj petnajstih letih prvo koroško podjetje, s katerim bomo morda sodelovali.

Na sestanku pa so me zmotili štirje člani benda Čompe, na čelu z Janezom Škofom. Janez me je zbadal zaradi kravate in obleke.

Skupino sem kasneje ujel na vajah in narisal sem dve risbici.
Čompe so odličen bend. Tu je njihov link na myspaceu. Ko janez poje, ti kar poboža dušo. Izjemen užitek jih je bilo opazovati na eni od redkih vaj.
Od leve proti desni: Breda Krumpak, Žiga Saksida, Janez Škof, Marjan Stanič.

V četrtek sem srečal še: Mira Petka, Dušana Krebla in še Alana Hranitelja! Z Alanom sodelujema pri njegovem umetniškem kiparskem projektu. A o tem drugič.

Ponoči sem narisal en storyboard za Publicis. Storyboarde narišem le v zelo zelo izjemnih primerih. Tokrat sem vskočil na prošnjo in priporočilo mojega prijatelja, odličnega risarja Borisa Benka. Boris je zbolel in je potunkal mene. Risal sem skoraj celo noč, stvar je že oddana in potrjena in nekaj sem celo zaslužil.

Končna mala risba Mefa

Tako zgleda končna risba.

Mef fertik!

Danes zgodaj zjutraj sem končal ilustracijo Mefa. Mala risba bo napoved večje ilustracije v sobotni prilogi. Govoril sem z Mefom in odločila sva se za varianto, ki jo bom naredil v večjem formatu.
Z neta sem naložil zastonjski program, ki posname zaslon. Free Sreen Recorder lahko naložite tu. Poglejte moj prvi posnetek. Seveda sem najprej naredil skico s sinčnikom, potem risbo v CorelDrawu in nato delal v Photoshopu.
Zdaj grem pa delat veliko risbo. Za Mefa se moram posebej potruditi!

Portret Draga Misleja Mefa za Večer

Tole sta skici kompozicije in skica portreta z vektorsko risbo. Naslov zadnje Mefove plošče (ki je razprodana!) je Svoboda. Ker živi v Izoli, sem ga želel naslikati kako leti nad domačim krajem. Letenje je najbolj svobodno gibanje. Lahko bi letel po ikarovsko z velimi ušesi namesto kril ali pa po čarovniško na kitari. Nisem se še odločil za končno varianto, le za portret vem, da mora biti po mefovsko nasmejan!

Ilustracija Adios Muchachos

Čeprav je knjiga že v tisku, sem šele zdaj utegnil v miru pripraviti tole objavo. Moji urniki so kar napeti, zato mi časa za urejanje bloga pogosto zmanjka. Kakor koli – ilustraciji sta tu. Naslovko sem dodeloval kar dva tedna. Zadnjo stran sem naslikal hiteje. Spet sem veliko združeval risbo na računalnik z risbo s tušem, s potezami z akrilom in podobno. Obe ilustraciji sta natančen posnetek opisa iz knjige. Seveda sem pri zadnji želel vzbuditi tudi asociacije na Gvantanamo in nasilje ameriške vojske. Ker se roman dogaja na Kubi, se analogija ponuja sama od sebe. Naslovka kot eros in zadnja stran kot tanatos.

Ilustraciji sta tu objavljeni vključno z dodatkom za porezavo, kar pomeni, da bosta na knjigi nekaj manjši.