Neverjetno, a resnično!

Na akademiji smo pri profesorju Muhoviču (ki je, čisto mimogrede, eden redkih omembe vrednih prfoksov v tisti hiši) spoznavali različne načine, kako elemente na podobi uskladiti s formatom. To so različne kompozicijske mreže ali matrice. Diagonalna mreža je ena od osnovnih. Zelo znane so kompozicije z diagonalno mrežo Joana Mirója. Tole je Harlekinov karneval (1924), ena od njegovih tipičnih slik. Miró je večrat narisal mreže na platno preden je začel slikati.

Jaz sem danes zjutraj poskusil mrežo narisati POTEM ko sem ilustracijo že končal in oddal. Nenavadno je, da se tako rekoč vse sklada. Kompozicijskih mrež skoraj nikoli ne rišem pred delom. Mreže me celo zmedejo in lažje umeščam elemente brez črtne konstrukcije. Z leti človek pridobi občutek, nekaj vloge gotovo igra tudi talent, toda natančnost, s katero elementi ilustracije za Kreslina sledijo mreži, je presenetila tudi mene.

Velika ilustracija Kreslina

Tole je velika ilustracija Vlada Kreslina, kako štopa v Maribor. Morda bom še kaj spremenil.

Od Nebojše do Čirota

Moj profesor iz Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Blaž de Gleria je leta 1990 oblikoval LP za Martina Krpana Bogovi in ovce. Na ovitku je podpisan kot Nebojša de Gleria. Na tej plati sta dva komada, ki sta se zapisala v slovenski glasbeni spomin: Mali bogovi in Jutri bomo mi prižgali dan. Minilo je več kot 15 let, odkar sem končal srednjo šolo, in z Blažem sva dobra prijatelja. Nedvomno je prav on tisti profesor, ki je najbolj vplival na moj način dela. Po naslovnici plate, kjer je čututi odmev pop arta, čeprav gre za postmoderno delo, tega ni mogoče sklepati. Name so večji vtis naredile Blaževe risbe, najpomebneje pa je bilo, da me je vedno spodbujal k novim rešitvam.

Pišemo drugače.

Tole je nekaj imen mojih prijateljev, ki sem jih napisal / narisal v hebrejščini. Hebrejska abeceda je ena najstarejših abeced na svetu, črke spominjajo na ogenj. Na internetu sem našel tudi lep spot Yusufa Islama (nekoč Cata Stevensa),v katerem sicer ne pišejo hebrejsko, ampak arabsko. V spotu nastopa vešč muslimanski pisar in pravi užitek ga je gledati.



Tako se napiše Ofra Haza. To je bila ena najboljših judovskih pevk 20. stoletja. Posnetek, ki sem ga našel na YouTube, je črnobel in precej statičen, a Ofra in njena pesem sta večni.

Kreslin za Večer

Končno! 342 let že čakam, da bom lahko narisal Vlada Kreslina. Danes je imel v MB koncert, a vseeno si je vzel čas in mi vrnil klic. Vladov obraz je silno zahteven; vsi ga poznamo, narisati pa ga je težko. Obupal sem nad en face in naredil profil. Čisto mimogrede ... Kreslin in prav fin klobuk, a ne?

Skico za veliko ilustracijo imam že pripravljeno. Ker je njegov zadnji album Cesta, ga bom narisal kot osamljenega štoparja s črno kitaro in dvignjenim palcem. Naslonjen bo na jumbo plakat z oglasom za Cesto. Oglas se bo le delno videl. Link, ki se ga splača kliknit, link na Vladovo stran: kreslin.com.

Povabljeni smo v Aveiro

S podjetjem Slorest že tretje leto sodelujemo pri zelo zanimivem projektu. Zaposlene v kuhinji izobražujemo s pomočjo stripa, ki smo mu dali ime Kuhna. Nov pristop je zanimiv tudi za tujce, saj so nas povabili na mednarodno konferenco o izobraževanju v Aveiro na Portugalskem, ki bo konec maja. Na internentu sem našel ta simpatični filmček o mestu, ki ima približno toliko ljudi kot Ljubljana in je pomembno študijsko središče.

Končna velika ilustracija

Klikni na ilustracijo in poglej večjo sliko.

Leipzig končan!

Pravkar sem končal risbo trga. Začel sem ob 9.30 in končal ob 11h.
Zvečer sem šel v Lutkovno gledališče na predstavo Trnjulčica.
Iztok Lovrić ni povabil samo mene, ampak predvsem sina Omarja (5). Omar pa je bil preveč utrujen in ga nikakor nisem mogel prepričati, da naj gre z mano na avtobus in na predstavo. Morala si jo bova ogledati kdaj drugič; premiera je bila totalen šus! Izredno razgibana in duhovita. Slovaška režiserja Katarina Aulitsova in Lubomir Piktor sta od štirih igralcev veliko zahtevala; gib, intenzivno igro, vodenje lutk in petje. Očitno je bilo vredno truda; aplavz se kar ni hotel poleči.
Po dveh kozarcih vina sem šibal na šiht, pa risat.
Jutri zjutraj gremo z družino v sinagogo praznovat Purim.

Skica za veliko risbo

Levo: skica, desno: fotka Leipziga z neta

V ozadju so knjige, narisane s strani. Knjige oblikujejo narisano silhueto trga v Leipzigu.
Sporočilo bi lahko bilo tako; knjige oblikujejo realnost ali pa so druga realnost. Ilustracija bo ČB, morda le nekaj malih rumeno-oranžnih lučk v nočni silhueti mesta. Pred sedmimi leti sem v Kanadi narisal veduto in rad bi podoben občutek tudi v risbi Leipziga. Zelo risarska ilustracija bo to.

Portret

Polona, končna risba za najavo v petkovem Večeru.

Skice za Polono Glavan

Polona je ena najbolj aktualnih pisateljic pri nas. Očitno jo zelo cenijo tudi čez mejo, saj so jo Hrvati povabili na knjižni sejem v Leipzig. Glavno mesto Saške poznam še od malih nog; doma imam cel kup znamk iz Leipziškega Mustermesse, znamenitega sejma. Velika ilustracija bo torej morala biti povezana z mestom in ne z vlaki, kot sem mislil sprva.

Skica za portret, ki bo objavljen v jutrišnji napovedi, je zelo preprosta. Na netu ni prav dosti Poloninih fotografij. Pravzaprav sem našel samo dve ... Odločil sem se za tisto z večjo ločljivostjo in narisal portret s kemičnim svinčnikom. Obleka bo morala biti črna ali vsaj zelo temna, zato me čaka še nekaj dela, preden risbo pošlje

Končna ilustracija

Prizor se dogajaj v jedilnici ali kakšni dvorani v domu. Zabava za osmi marec se je zavlekla, ljudje pa še kar žurajo. Dama pravi: "Ah, Marko, čisto nič se nisi spremenil."